Papa Legba

Depi Wikipedya, ansiklopedi lib

Papa Legba se yon lwa (lespri, Divinite) nan vodou, relijyon ki soti nan ansyen Wayòm nan Dahomey (prezan Benen nan Afrik Lwès). Li toujou gaye anpil nan Benen ak Togo.

Legba gen fonksyon entèmedyè ak mesaje bondye yo. Li asimile, nan vodou senkretis ayisyen an, nan Saint-Pierre, ki kenbe kle Paradi ak Lanfè. Li prezide lavaj nan basen dlo yo.

Nan vodou nan Afrik, pa gen okenn konsèp nan paradi ak lanfè. Lêgba (Eshu pou moun ki pale angle) se dye ki pi enpòtan paske li se dye a kwazman, dye a nan refleksyon ; wòl entèmedyè li vini aprè. Li fòme avèk divinite Fa (oswa Ifa) yon koup ki mete pedagoji la nan kilti sa a.

Lòt divinite[modifye | modifye kòd]

Veve Papa Legba

Li koresponn ak Elegua nan Kiba, ak Eshu nan Brezil.

Li kenbe fwontyè a ant mond lan nan moun ak mond lan sipènatirèl. Se poutèt sa yo di ke yo dwe prezan nan antre nan tanp yo nan pòtay yo, yo ak kwazman. Li se konsa prezan nan mit blues Crossroads Robert Johnson. An Ayiti, yon envokasyon pou Papa Legba lè li sèvi avèk yon rit espesifik louvri pifò rit vodou. Li se prè kretyen Sen Pyè, paske nan kle yo nan paradi ke kenbe Sen Pyè, men tou Laza ak Sen Antwan tankou patwon an nan objè pèdi.

Li se tou ki asosye ak Saint Enfant Jésus d’Atocha paske li kapab tou gen pou venere kòm yon timoun, jwè ak komik. Li te rele tou Lucero (Zetwal Maten) pa Paleros yo. Li ouvè ak fèmen wout yo. Li se mesaje a tout-pwisan nan dye yo. Koulè li yo wouj ak nwa.

Li reprezante tankou yon vye granmoun ki kouvri avèk yon chapo pay, ki fimen yon tiyo ak kenbe yon kann. Anpil fache, nan mitan lannwit, li vin move. Manifestasyon li lannwit nan rit Petwo la se Kalfou. Li kopye ak modifye sòtilèj bawon la pa anprizònman epin yo nan sir blan nan òneman yo sa ki mal nan boudon la.

Nan kilti popilè[modifye | modifye kòd]

Bibliyografi[modifye | modifye kòd]

  • Erwan Dianteill ak Michèle Chouchan, Eshu, bondye Afrik ak Nouvo Monn lan , Paris, Larousse, koleksyon "Bondye, mit ak ewo", 192 p., 2011.
  • Laennec Hurbon, Mistè vodou a , Pari, Gallimard, kol. " Dekouvèt Gallimard / Relijyon" ( No ), 1993.

Referans[modifye | modifye kòd]

Lyen deyò[modifye | modifye kòd]