Penti ak lwil

Depi Wikipedya, ansiklopedi lib
La Joconde, lwil sou panèl bwa, Leonardo da Vinci, anviwon 1503-06, Louvre Museum

Pinti ak lwil se yon penti ki gen lyan oswa machin ki se yon lwil sikatif ki anvlope nèt patikil pigman.

Nou rele tou "penti" travay la nan kouch yon sifas ak sa a kalite pwodwi. Otorite normatif franse yo mande pou nou di penti, men tèm sa a pa janm pran[1]. "Pinti ak lwil" se pou sa tou aktivite a nan anpil atis penti pase ak prezan, osi byen ke yon teknik imaj.

Finalman, yon "penti ak lwil" se yon penti ki pentire ak teknik sa a.

Istwa[modifye | modifye kòd]

Malgre jodi a, penti ak lwil refere sèlman a sa a « ki gen lyan ki konpoze sèlman ak lwil gra[2] », nan tan lontan, mo "lwil" te deziyen tou de "fiks" oswa lwil gra ak sa yo rele "esansyèl" oswa temèt lwil ke nou rele esans. "Lwil" nan penti a ta ka nenpòt kalite lyan ki pa akeuz[3]. Enterè lwil oliv gra ak divès kalite rezin pou penti yo te konnen osi bonè ke Xe syèk la, men itilizasyon difisil li yo, konsistans nan penti a, nesesite pou tann yon anpil tan ant chak kouch, yo te opoze ak itilizasyon li yo.

Vasari atribiye envansyon penti lwil oliv ak pent Flamand Jan van Eyck (1390-1441)[4], ki te swiv pa anpil lòt otè[5]. Li sèten ke pwosesis la te egziste anvan li. Mwàn Theophilus Presbyter mansyone difikilte li nan XIe syèk. Van Eyck te amelyore li nan konbine rezin transparan, dirab ak fleksib ak lwil oliv, ki mennen nan adopsyon toupatou li yo[6]. Pwosesis sa a te fè li posib pou sèvi ak lwil oliv pou komisyon alontèm, epi pita pou pentire sou twal lonje sou yon ankadreman epi yo pa sou panèl ankò[7]. Li posib ke modèl oriental lak Chinwa te enfliyanse atis Ewopeyen yo[8].

Aparisyon penti lwil oliv nan Lwès la te gradyèl. Pent medyeval yo te itilize tanpera ke yo pafwa kouvri ak yon kouch lwil pwoteksyon. Pandan jenerasyon yo, kouch lwil oliv sa a piti piti te vin chaje ak pigman, bay sa ki ka dekri kòm premye glase a. Nou jwenn tou "tanpera" sa a nan penti frè Van Eyck yo, anba kouch inonbrabl nan glase. Panno yo te gen entansyon pentire yo te enpreye ak plizyè kouch lakòl ak kouch, lè bwa a te enpafè, ki te souvan ka a nan peyi sid yo (Itali, Espay); yo te deja marouflage ak yon twal fin pou yo limite efè ekspansyon oswa retraksyon bwa a.

Konpozisyon[modifye | modifye kòd]

Palèt pentire ak lwil la

Koulè lwil yo konpoze de pigman ki fòme materyèl ki gen koulè pal ak yon lyan ki konpoze de grenn len pirifye oswa lwil popsicle ki mare ak aglomera yo. Mens oswa sòlvan pou penti ak lwil se terebantin oswa espri petwòl (oswa ekivalan modèn ki pa alèjik).

Lwil yo itilize se jeneralman lwil len oswa lwil oeillete, oswa menm lwil carthame oswa lwil nwa. Ki sa nou rele "seche" se an reyalite yon fenomèn sikativasyon oswa reyaksyon oksidasyon nan lwil la, ki polymerize ak vin di, san yo pa chanje aparans nan travay la, epi nan kèk fason, pyèj pigman yo. epi li pèmèt konsèvasyon penti[9].

Penti lwil oliv se yon teknik siye dousman (nou ta dwe di siccative), kontrèman ak penti akrilik oswa akwarèl, ki se teknik akeuz. Espesyalite sa a pèmèt atis la pran tan pou melanje koulè li yo, refè yon erè epi retravay modèl li pandan plizyè jou jiskaske li jwenn melanj la, fòm nan fòm, manyen li anvi.

Sibstans ki vize pou akselere siye, pafwa toksik tankou plon blan, ta ka ajoute nan lwil natirèl siye. Frè van Eyck yo te kreye[10] teknik ki konbine rezin transparan, dirab ak fleksib ak lwil oliv.

Li posib tou pou jwenn efè materyèl oswa soulajman ak yon keratin san patipri konsistan. Sèvi ak yon spatula yo rele tou kouto pèmèt ou jwenn soulajman epi konsa ogmante materyèl travay la.

Konsistans nan keratin nan ka amelyore lè yo ajoute medyòm penti, tèt yo te fè soti nan lyan an (lwil oliv) ak sòlvan (petrol) nan ki, si sa nesesè, yo ajoute yon résine amelyore fleksibilite nan fim nan. Mwayen an fè materyèl la pi pèrmeabl ak Se poutèt sa pi fasil yo gaye. Prezans rezin pa chanje non komen "penti ak lwil"[11].

Travay[modifye | modifye kòd]

Las Meninas (Velasquez) 1656-1657 (318 × 276 cm) Prado Museum, Madrid.

Teknik la te rete san okenn chanjman pou yon tan long: pent la te trase konpozisyon li sou twal la oswa sou panèl an kwiv oswa an bwa ki prepare epi apre yon posib gri, te monte sijè li a ak koulè lwil oliv, nan kouch mens , bay efè a. nan limyè atravè jwèt la nan lonbraj ak refleksyon. Lè sa a, yon fwa premye kouch sa yo te fin sèk, li kouvri yo ak tente, ekla transparan, ki amonize koloran jeneral la. Tout bagay la te fòme yon sifas ki trè lis, tankou yon twal lwil.

Lè sa a, teknik la evolye, depi nan fen Renesans la, pent kòmanse fè eksperyans ak keratin yo nan lòd yo aksantué limyè yo pa ba yo, pou egzanp, plis epesè. Pwosesis sa a te vin jeneral ak nouvo teknik te fèt: penti nan keratin konplè, pa manyen, pa manyen separe, avèk oswa san trase preparasyon. Pent barok yo (Rubens, Van Dyck) answit rokoko (Boucher, Fragonard) ak Romantik yo (Delacroix, Géricault) te konnen kòman pou yo byen eksplwate ekriti lespri sa a ki opoze yon fason ki pi dous ak "poli" pou trete sijè a ( penti neo-klasik, style ponpye, surrealis). Penti lwil oliv gen patikilye nan pèmèt tou de apwòch, nan mitan lòt moun.

Bibliyografi[modifye | modifye kòd]

Liv modèn[modifye | modifye kòd]

  • André Béguin, Dictionnaire technique de la peinture, notamment « Huile (peinture à l'~) », pp. 348~380.
  • Xavier de Langlais, La technique de la peinture à l'huile : histoire du procédé à l'huile, de Van Eyck à nos jours : éléments, recettes et manipulations : pratique du métier : suivie d'une étude sur la peinture acrylique, Flammarion (réimpr. 2011) (1re éd. 1959) (ISBN 978-2-08-125821-1 ak 2-08-125821-8, OCLC 800485280, présentation en ligne)
  • Jacques Maroger (préf. Marc Havel), À la recherche des secrets des grands peintres, Paris, Dessain et Tolra, (1re éd. 1948)
  • Jean Petit, Jacques Roire ak Henri Valot, Encyclopédie de la peinture : formuler, fabriquer, appliquer, t. 1, Puteaux, EREC,
  • Jean Petit, Jacques Roire ak Henri Valot, Encyclopédie de la peinture : formuler, fabriquer, appliquer, t. 2, Puteaux, EREC,
  • Jean Petit, Jacques Roire ak Henri Valot, Encyclopédie de la peinture : formuler, fabriquer, appliquer, t. 3, Puteaux, EREC,
  • Patrice de Pracontal, Lumiere, matiere et pigment : Principes et techniques des procédés picturaux, Gourcuff-Gradenigo,

Liv istorik[modifye | modifye kòd]

  • Roger de Piles, Elemens de peinture pratique : Nouvelle édition entièrement refondue et augmentée considérablement par Charles-Antoine Jombert, Paris, (lire en ligne)
  • Jean Félix Watin, L'art du peintre : doreur, vernisseur , ouvrage utile aux artistes et aux amateurs qui veulent entreprendre de peindre, dorer et vernir toutes sortes de sujets en bâtimens, meubles, bijoux, equipages,, Paris, , 2e éd. (1re éd. 1772) (lire en ligne)
  • Jean-François-Léonor Mérimée, De la peinture à l'huile, ou Des procédés matériels employés dans ce genre de peinture, depuis Hubert et Jean Van-Eyck jusqu'à nos jours, Paris, Mme Huzard, (lire en ligne).
  • Michel-Eugène Chevreul, « Recherches expérimentales sur la peinture à l'huile », Mémoires de l'Académie des sciences de l'Institut de France, Paris,‎ (lire en ligne).

Lyen deyò[modifye | modifye kòd]

Sou lòt pwojè yo :

Referans[modifye | modifye kòd]

  1. AFNOR dapre Béguin 1990, p. 348.
  2. Fransè estanda T 30.001 te site pa Béguin 1990, p. 348 "Lwil (penti dlo)" .
  3. Pracontal 2008, p. 168; wè ankò Diksyonè Universal, vol. 2, .
  4. Lavi, 1550, apre Béguin 1990, p. 350sq.
  5. Pil 1766, p. 15 (1684); Mérimée 1830, p. 1 deja gen dout, gade tou Béguin 1990, p. 351.
  6. Langlais 2011, p. 29
  7. Langlais 2011, p. [sous yo pa sifi]
  8. Béguin 1990, p. 351.
  9. Langlais et 2011, p. 150.
  10. Istwa atizay, (ISBN 0 -7148-9207-6, OCLC 300468076)
  11. Béguin 1990, p. 348 "lwil(penti ak lwil)".