Aller au contenu

Bisi Adeleye-Fayemi

Depi Wikipedya, ansiklopedi lib
Bisi Adeleye-Fayemi
Biyografi
Nesans
Gade epi modifye done yo sou Wikidata (62 ane)
Liverpool (en)Gade epi modifye done yo sou Wikidata
Nasyonalite
Fòmasyon
Université du Middlesex (en)
Université Obafemi-Awolowo (en)
King's College de Londres (en)Gade epi modifye done yo sou Wikidata
Aktivite
Militant ou militante, fondateur ou fondatrice, Leadership Coaching As Identity Work, défenseur, ekriven, philanthropeGade epi modifye done yo sou Wikidata
Conjoint
Kayode Fayemi (en)Gade epi modifye done yo sou Wikidata
Lòt enfòmasyon
Manb
Fonds de développement des femmes africaines (d)Gade epi modifye done yo sou Wikidata
Blòk done envalid nan module infobox : imaj

Bisi Adeleye-Fayemi, ki fèt nan Liverpool, Wayòm Ini, nan dat ki te 11 jen 1963, se yon aktivis feminis, ekriven ak filozòf. Li te ko-fonde Fon Devlopman Fanm Afriken yo (AWDF) ak Joana Foster ak Hilda Tadria . Kounye a li se yon patnè ansyen nan Amandla konsiltasyon epi li dirije yon kominote sou entènèt ki rele Abovewhispers.com. Li se yon Konseye Senior nan Nasyonzini Fi Nijerya e li te nonmen dènyèman kòm yon kamarad vizit nan Kolèj wa a Inivèsite Lond.

Lè mari l, Doktè Kayode Fayemi, te pran biwo kòm Gouvènè Eta Ekiti, Nijerya, Bisi te vin patisipe aktivman nan yon seri konsyans politik, responsablite kominote ak pwogram enklizyon sosyal nan Eta Ekiti. Li te dirije kanpay pou adopsyon yon lwa ki entèdi vyolans ki baze sou sèks (2011), yon bòdwo opòtinite egal (2013) ak yon bòdwo VIH (2014).

Li sèvi nan konsèy Fondasyon Devlopman Fanm Afriken yo ak Fon Global Ameriken pou Fanm yo. Li se Prezidan Konsèy Konsiltatif Fon Konsiltatif Fanm Nijeryen yo epi li sèvi tou nan Konsèy Gouvènan Inivèsite Elizade, Nijerya. Bisi se otè Pale pou tèt mwen (2013), Speaking Above a Whisper (2013), d'une autobiographie et de Loud Whispers (2017). Elle a également co-edité Voice, Power and Soul.

Li te Direktè Akina Mama wa Afrika (AMwA), yon òganizasyon devlopman entènasyonal pou fanm Afriken, ki baze nan Lond, UK, soti nan 1991 rive 2001, ak Direktè Egzekitif Fon Devlopman Fanm Afriken yo (AWDF), premye fon pou fè sibvansyon nan tout Lafrik ki sipòte travay òganizasyon dwa fanm nan Lafrik, soti nan 2001 a [1] [2] ,

Pandan ane li nan Wayòm Ini a, Bisi Fayemi te travay nan Ministè Sante kòm yon administratè. Li te vin Direktè Akina Mama wa Afrika (AMwA), yon òganizasyon devlopman entènasyonal pou fanm Afriken ki baze nan Lond, ak yon biwo rejyonal pou Lafrik nan Kampala, Uganda, soti nan 1991 a 2001. Pandan li t ap sèvi kòm direktè AMwA, li te kreye Enstiti Lidèchip Fanm Afriken yo (AWLI), yon fowòm fòmasyon ak rezo pou jèn fanm Afriken yo. Enstiti lidèchip sa a te vin tounen yon eritaj tèlman pwisan ke jodi a, AWLI te fòme plis pase 6 000 fanm atravè Lafrik, pi fò nan yo kounye a kenbe pozisyon pou pran desizyon wo nivo kòm minis, manm palman an, akademik, lidè sosyete sivil, ak anplwaye nan òganizasyon entènasyonal yo.

Adeleye-Fayemi te asosye ak yon kantite dwa fanm entènasyonal ak òganizasyon filantropik, ki gen ladan kòm ko-prezidan Rezo Entènasyonal Fon Fanm yo, prezidan Asosyasyon pou Devlopman Dwa Fanm yo (AWID), ak prezidan Kowalisyon Entènasyonal Sante Fanm yo (IWHC) [3] . Li te tou nan Konsèy Administrasyon an pou Comic Relief (UK) [4] .

Leymah Gbowee nan Liberya, gayan Pri Nobèl Lapè 2011 la, te bay yon diskou sou 50 anivèsè Adeleye-Fayemi an 2013. Tit "Dirije Chanjman an: Vwayaj la nan yon fanm Afriken," li detaye ki jan sipò Adeleye-Fayemi te poze fondasyon pou travay Gbowee nan Liberya, ki finalman mennen nan Pri Nobèl li. Mr. Gbowee eksplike kijan Adeleye-Fayemi, kòm lidè AWDF, te sipòte mouvman lapè fanm nan Liberya nan kòmansman li yo, li di: :" Nou anvi chanjman, men tann yon moun vin sove nou. Pifò nan tan, repiyans nou pou kreye chanjman ak aji sou li vle di nou pa chanje fason nou wè tèt nou. Men, Bisi, ou te ede nou fè chanjman an. Ou te itilize pozisyon ou pou koud rèv epi montre ke chanjman posib epi ou te ede nou reflechi sou sa. Mwen te genyen pri nobèl poutèt moun tankou ou. Jou sa a ou pa t 'wè m'. Ou te wè yon sè. Jodi a nou di : "MÈSI". Ou te ede nou reflechi sou sa. » [5]

Referans

[modifye | modifye kòd]
  1. « African Women's Development Fund (AWDF) ». Newfield Foundation. Retrieved 5 juillet 2014.  Check date values in: |access-date= (help)
  2. « About AWDF 10 Years of Leadership and Empowerment for African Women ». www.awdf.org. Archived from the original on 2014-07-02. Retrieved 21 juin 2014.  Check date values in: |access-date= (help)
  3. « Profile About Bisi Adeleye-Fayemi ». Ashoka www.changemakers.com. Archived from the original on 2014-07-14. Retrieved 21 juin 2014.  Check date values in: |access-date= (help)
  4. « Bisi Adeleye-Fayemi Profile ». philanthropyforum.org. Archived from the original on 2014-07-14. Retrieved 5 juillet 2014.  Check date values in: |access-date= (help)
  5. {{Atik}} : paramètre « titre » manquant, paramètre « périodique » manquant, paramètre « date » manquanttitrepériodiquedate